V soboto (14.7.) sem se ob enajstih zvečer spravila v posteljo. Ravno sem hotela izključiti telefon, ko je ta zazvonil. Lucija. Ni mi bilo takoj jasno zakaj kliče. Pogovor je zgledal takole:
- Halo?
- Živjo Metka. A že spiš?
- (čist zaspano) Ne.
(v ozadju se sliš šepetanje in lajanje mojega psa(ampak itak sem misnla, da se sliš zato k je okn odprt)
- DEJ PRID VN!
- Ja. (prekinem)
Čez dve sekunde k sm dojela, da sm se glihkar pogovarjala z njo, pa sem jo klicala nazaj.
- Čak, kaj? Morm res vn pridt?
In potem sem se čistočisto potiho v pižami odtihotapila ven in zagledala svoje ljube prijatelje, ki so peli : vse najboljše za te, vse najboljše za te...
Še malo pa bi zajokala, res so me lepo presenetl :)
HVALA VAM!
Ni komentarjev:
Objavite komentar